Tema. Noč. Blisk. Nevihta. Valovanje. Grmenje. Vihar. Otok sredi razburkanega morja, kjer se čarovnija začne. Predstava, ki se gleda kot pravljica, na meji med sanjami in resničnostjo. Človeška in pravljična bitja, intelektualni Prospero, oropan naziva in funkcije, njegova hči, Kanibal, sin pošasti in Ariel, duh. Neapeljski kralj in njegovi pomočniki, ki jih s Prosperovo pomočjo vihar naplavi na obalo. Želja Prospesa po maščevanju in po pravici. Ljubezenska zgodba s srečnim koncem. Popolnoma Shakespearovske spletke o umoru, maščevanju, zadoščenju, časti. Dobro in zlo, ki se dopolnjujeta, in zmaga prvega. Alessandu Serri, režiserju uprizoritve iz gledališča Theatro Stabile di Torino uspe vse elemente povezati v preprečljivo celoto.
Zgodba me s svojim zapletom, preobratom in spletkami spominja na pravljico, ki na odru zaživi pred mojimi očmi. Praznina na odru nagovarja sanje, imaginacijo. Otok je lesen kvadrat sredi odra. Odsotnost nepotrebnih detajlov ali okraskov. Poltema. Toda ustvarjajo se slike. Vsa uporabljena sredstva so izrazita, že veličastna. Odrska magija. Ustvari se spektakel, tam, na osamljenem otoku sredi razburkanega morja, med bučanjem valov.
Polnost jezika na drugi strani, njegova živost, pretočnost, prežetost z metaforami in spevnost italijanščine. Groteskna norčavost pijanca in burkeža ter prefinjenost, umetelna vzvišenost aristokracije. Čustvena nabitost, vseprisotnost emocije, nazorna gestikulacija.
Odpirajo se razna vprašanja. Kdo je pošast? Kaj je pošastnost? So pošastna samo čudna bitja ali se lahko skriva tudi v človeku samem? Je človek sočloveku lahko bolj sovražen od pošasti? Kaj nas žene? Želja po maščevanju ali dobrota? Lahko dobrota premaga pošast v človeku? Lahko ljubezen premaga zamero? Ali moč odpuščanja?
Ljubezen Mirande, Prosperove hčere, odrasle na otoku in Ferdinanda, sina neapeljskega kralja zasveti kot žarek upanja. Upanja, da bo ljubezen premagala zamere, spletke in izdajstvo. Da bo pripomogla k spravi. Do katere nas predstava pripelje. Človečnost in moč odpuščenja preglasi sovraštvo in maščevanje. Prospero odpusti snovalcem zarot, odpove se maščevanju in kaznovanju. Z odhodom otok prepusti Kanibalu. Dokaže se predvsem kot človek z veliko začetnico. Univerzalno, vedno aktualno. Še predvsem zdaj.
Eva Borin Cerjan
FOTO: Boštjan Lah